Medkulturni dialog

Medkulturni dialog razumemo kot čim bolj odprto in spoštljivo komunikacijo med ljudmi iz različnih družbenih okolij. Gre za izmenjavo mnenj med posamezniki ali skupinami različnih narodnosti, kultur, veroizpovedi, jezikov, generacij, socialnih okolij …

V vse bolj globalni in večkulturni družbi je neprestano srečevanje s kulturno raznovrstnostjo za večino prebivalstva postalo dejstvo, hkrati pa še vedno za vse to ostaja velik izziv. Sobivanje kulturno, versko, jezikovno ali svetovnonazorsko različnih ljudi bogati posameznike in družbo kot celoto, vendar ni vedno enostavno. Dejansko smo danes nemalokrat v dilemi: na eni strani upoštevamo kulturne razlike, a če hočemo živeti skupaj, moramo te razlike vsaj delno zanikati. Pomembno je, da stalno aktivno presegamo delitve na 'mi in oni', 'naši in drugi', 'na naši in njihovi strani'. To še posebej velja za javno, predvsem pa politično komunikacijo. Prisila razmišljanja o homogenih skupinah zapira prostor za udejanjanje medkulturnega dialoga, saj slednji ne dopušča delitve ljudi na homogene skupine in kategorije.

V okviru Evropskega leta medkulturnega dialoga (2008) je bila opravljena raziskava o razumevanju pojma 'medkulturni dialog'. Respondenti so odgovajali na vprašanje 'Kaj za vas pomeni medkulturni dialog v Evropi?' V spodnjem grafu so predstavljeni odgovori povprečja v celotni Evropski uniji in Sloveniji.

Vir: Statistični urad RS

Medkulturni dialog se ne konča pri 'sprejemanju', niti pri posebni obravnavi 'drugačnih' družbenih skupin. Zares se začne vzpostavljati šele, ko se ukrepi, namenjeni spodbujanju enakosti posebnih ciljnih skupin, kar najbolj vključujejo na splošna področja. Gre za t. i. integracijo.